INTERVJU

Marko Kozmus, diplomiran inženir strojništva, se je odločil, da si bo napravil svoj avtomobil. Zagledal se je v forda mustanga iz leta 1967 … in ga nato predelal po svojem okusu.

Marko, gotovo si dobil idejo za avtomobil iz filma Gone in 60 seconds?
Pravzaprav sem dobil idejo že prej, ko sem avtomobil prvič videl na neki spletni strani za tuning, nato pa sem začel vneto zbirati podatke. Je pa res, da se je po filmu začelo pravo iskanje – v ZDA so takrat že obstajala podjetja, ki so se ukvarjala s predelavo teh avtomobilov. Cene avtomobilov so se tam začenjale od 150.000 dolarjev naprej. Potem sem ugotovil, da nekateri replike elenor izdelajo tudi na podlagi fastbackov, ki pa so dosti cenejši.

In kje si našel osnovo za svojo kačo?
Navezal sem nekaj stikov v ZDA in pričel malo bolj intenzivno iskati ta avto. Zame je bilo pomembno, da ima motor V8 in karoserijo v relativno dobrem stanju. Vozilo sem iskal intenzivno skoraj tri leta. Našel sem fastbacka s posebno obliko Bullit in zanj takrat plačal 12.000 EUR, s carino in prevozom vred pa še dodatnih 1.500 EUR. To je bila dobra cena.

In potem si se spravil k predelavi …

Da, takrat sem bil še študent in največji problem pri meni je bil čas.Namesto v gostilno sem zavil v garažo in se posvetil predelavi. Veliko mi je pri tem pomagal tudi oče.

Kako je bil avto videti, ko si ga dobil v roke in prvič obrnil ključ?
Tako, da ni vžgal, haha. Imel je počen uplinjač, počen sesalni kolektor, notranjost je bila skupaj z armaturno ploščo v katastrofalnem stanju. Avtomobil pa je imel originalna stekla, kar je precejšnja redkost. Nato sem ga v enem tednu razstavil na prafaktorje.

Tudi motor?
Tudi motor. V avtomobilu sem dobesedno spal. Ko sem ga dobil, so bile ravno počitnice in z avtom sem se ukvarjal od šestih zjutraj do desetih zvečer. Ves potek razgradnje sem fotografiral in pridno dokumentiral. Vsak del, ki se je lahko obnovil, sem ga obnovil, ostalo sem kupil novo.

Koliko je pri karoseriji originalnih delov?
Okoli 70 %.

Kako pa je bilo z motorjem?
Zamenjal sem odmično gred, valje, sesalne kolektorje, uplinjač, pokrove motorja … ogromno stvari. Veliko delov sem lahko naročil preko eBaya ali pa iz ZDA, kjer imajo specializirane trgovine za mustange in kjer dobiš vse – do zadnje matice. Od motorja sta v bistvu stara ostal le blok in glava.

Koliko konjev ima ta motor originalno?
Originalno 250, zdaj pa jih ima okoli 320, pri 4,7 litra prostornine.

Koliko kilometrov si napravil z njim?
Do sedaj okoli 3.000, a sem ga pričel redno voziti šele letos.

Koliko ur dela si vložil vanj?
Vsega skupaj okoli 1.700 ur, no, to so samo moje ure … Na sami karoseriji pa mi je veliko pomagal tudi oče.

Kaj pa višina stroškov z deli?
Če povem po resnici, niti ne vem natančno, imam pa doma 10 cm visok stolpec računov.

Verjetno supersnakea ne boš nikoli prodal?
Ne, res je, verjetno bo za vedno ostal v družini.

Ta avtomobil je bil v bistvu tudi tvoja diplomska naloga …
Ja, res je. Projekt je sočasno potekal tudi kot gradivo za diplomsko nalogo in zanjo sem dobil desetko, haha.

Kaj pa punca pravi na vse to?
Jah, ni bila najbolj srečna, predvsem zato, ker sem več časa kot njej namenjal avtomobilu, ampak se ji zato zdaj večkrat oddolžim.

Vir in ostale fotografije: Intervju na www.fhm.si